ZGODBA ZA KULISAMI

Ko sem knjigo prevajala, sem – kot vedno pri takšnih vsebinah – šla tudi sama v izkušnjo. Postopoma in zelo nežno sem uvajala majhne spremembe v svoj vsakdan: v kuhinji sem več pozornosti namenila toplim in vlažnim jedem, predvsem juhicam in čorbicam, ki jih tako rada kuham. Razumela sem tudi, zakaj mi zajtrk zgodaj zjutraj nikoli ni šel od rok – in zdaj brez slabe vesti jem šele med 10. in 11. uro, pri čemer poskrbim, da je vedno nekaj toplega in kuhanega.

Jesenski čas, ko temperature počasi, a vztrajno padajo, kar kliče po takšni hrani in nas narava pripravlja na nov cikel. Osebno najraje sledim naravnim ciklusom, ker nam ti pokažejo, kako podpreti svoj notranji svet, ki deluje po istem principu – le prisluhniti mu moramo.

Prav zato obožujem to knjigo. Spodbuja nas k vračanju k univerzalni in naravni modrosti, ki jo lahko udejanjimo kjerkoli na svetu. Je čudovit opomnik, da smo vsi del narave in da nas poslušanje lastnega telesa vodi v večje ravnovesje in mir.

Ognjeni krst te knjige je bila spregledana uredniška napaka na strani 100, kjer se je v podnaslovu namesto klime izmuznila beseda kima. V upanju, da mi bralci odpustite ta lapsus, vas vabim, da ga spregledate in svojo pozornost usmerite k temu, kar resnično šteje – k notranjemu miru in življenju v sozvočju z naravnimi ritmi.